Spoštovani
dejstvo je, da je kri nenadomestljivo zdravilo in da je vsakdo med nami tudi potencialni prejemnik krvi. Pomagamo si lahko le ljudje med seboj. V Sloveniji je medsebojna pomoč v okviru Rdečega križa Slovenije prerasla v pravo solidarnostno gibanje, ki temelji na globokem humanizmu in zavezanosti k solidarnosti do sočloveka, do bolnika, ki potrebuje kri. Dajanje krvi temelji na načelih prostovoljnosti, anonimnosti in neplačanosti.
Da lahko transfuzijska služba opravlja svojo nalogo, t.j. da učinkovito oskrbi bolnike z varno krvjo, Rdeči križ Slovenije organizira vsak delovni dan 400 in letno okrog 100.000 krvodajalk in krvodajalcev. To je zagotovilo, da imamo v naši državi vedno dovolj krvi in njenih komponent. S tako organiziranim krvodajalstvom je prebivalcem Slovenije zagotovljeno reševanje življenj, kakovostnejše zdravstveno varstvo, krajše zdravljenje in s tem tudi hitrejša vrnitev v delovno okolje.
Pri iskanju odgovorov na vprašanja povezana s krvodajalstvom vam bo v pomoč zloženka, ki je pred vami. Pripravili smo jo skupaj s strokovnjaki Zavoda RS za transfuzijo krvi.
Ob prispelem osebnem povabilu, telefonskem klicu ali ob oglasu RKS o krvodjalski akciji, bo tako vaša odločitev ZA, lažja.
Koristne informacije za bodoče krvodajalce
Krvodajalec ste lahko, če ste zdravi, stari od 18 do 65 let in tehtate najmanj 50 kilogramov.
Ženske lahko dajo kri vsake štiri mesece, moški pa vsake tri mesece.
Transfuzija krvi je varen način zdravljenja, saj je vsaka doza krvi testirana na povzročitelje zlatenice, aidsa in spolne bolezni sifilisa z namenom, da preprečimo možno okužbo bolnika z okuženo krvjo dajalca.
Krvodajalci pa tudi sami pripomorete k varni transfuziji z zdravim načinom življenja in odkritimi odgovori v vprašalniku pred samim odvzemom krvi.
Nasveti pred odvzemom krvi
Počutiti se morate zdravi!
Pred odvzemom lahko pojeste lahek nemasten obrok, npr. kruh z marmelado, čaj, sok ali kavo.
Postopek pred odvzemom krvi
Najprej se oglasite v sprejemni pisarni, kjer poveste svoje osebne podatke in prejmete list krvodajalca. Obiskati morate tudi laboratorij.
Iz kapljice krvi, ki vam jo vzamejo iz prsta, določijo orientacijsko krvno skupino in količino hemoglobina. Po tem vas še čaka izpolnjevanje vprašalnika, kjer boste natančno opredelili vaše zdravstveno stanje in način življenja.
Na podlagi laboratorijskih izvidov, vsebine odgovorov v vprašalniku in zdravniškega pregleda, vam svetujejo ali odsvetujejo odvzem krvi.
Kako poteka odvzem krvi?
V prostoru za odvzem krvi se uležete v udoben stol. Medicinska sestra vam skrbno očisti predel na koži, kjer vas zbode z iglo. Lahko rečemo, da odvzem krvi ni v toliki meri neprijeten, da ne bi vsako leto na svetu dalo kri okoli 80 milijonov ljudi.
Kri se zbira v zaprt sistem plastičnih vrečk, ki kasneje omogočajo predelavo. Ves material, ki se pri odvzemu uporablja je sterilen in za enkratno uporabo, zato pri odvzemu krvi ni možnosti okužbe dajalca.
Krvodajalec običajno da 450 ml krvi, kar predstavlja največ 13% celotnega volumna krvi.
Ta količina je v skladu s svetovnimi standardi in ne ogroža krvodajalčevega zdravja, oziroma njegovega počutja, omogoča pa tudi nadalno predelavo krvi na komponente tako, da lahko en krvodajalec pomaga več bolnikom hkrati.
Sam odvzem traja približno 5-10 minut ob stalni prisotnosti in nadzoru medicinske sestre.
Nasveti po odvzemu krvi
Mesto vboda vam tesno povijejo, da preprečijo podkožno krvavitev. Povoj na roki obdržite vsaj dve uri.
Po odvzemu vam v jedilnici postrežemo s prigrizkom in osvežilnimi pijačami.
Priporočamo vam, da čez dan zaužijete čim več tekočine.
Odvzeta kri predstavlja le del rezerve krvi, ki jo imajo zdravi ljudje in večina ljudi se dobro in hitro prilagodi na trenutno zmanjšanje volumna krvi.
Izjemoma se lahko nekateri krvodajalci ob ali po odvzemu krvi slabo počutijo. Vse slabosti so le kratkotrajnega značaja in ne vplivajo na zdravstveno stanje krvodajalca. Pomemben je le individualni čas prilagoditve na odvzem krvi.
dejstvo je, da je kri nenadomestljivo zdravilo in da je vsakdo med nami tudi potencialni prejemnik krvi. Pomagamo si lahko le ljudje med seboj. V Sloveniji je medsebojna pomoč v okviru Rdečega križa Slovenije prerasla v pravo solidarnostno gibanje, ki temelji na globokem humanizmu in zavezanosti k solidarnosti do sočloveka, do bolnika, ki potrebuje kri. Dajanje krvi temelji na načelih prostovoljnosti, anonimnosti in neplačanosti.
Da lahko transfuzijska služba opravlja svojo nalogo, t.j. da učinkovito oskrbi bolnike z varno krvjo, Rdeči križ Slovenije organizira vsak delovni dan 400 in letno okrog 100.000 krvodajalk in krvodajalcev. To je zagotovilo, da imamo v naši državi vedno dovolj krvi in njenih komponent. S tako organiziranim krvodajalstvom je prebivalcem Slovenije zagotovljeno reševanje življenj, kakovostnejše zdravstveno varstvo, krajše zdravljenje in s tem tudi hitrejša vrnitev v delovno okolje.
Pri iskanju odgovorov na vprašanja povezana s krvodajalstvom vam bo v pomoč zloženka, ki je pred vami. Pripravili smo jo skupaj s strokovnjaki Zavoda RS za transfuzijo krvi.
Ob prispelem osebnem povabilu, telefonskem klicu ali ob oglasu RKS o krvodjalski akciji, bo tako vaša odločitev ZA, lažja.
Koristne informacije za bodoče krvodajalce
Krvodajalec ste lahko, če ste zdravi, stari od 18 do 65 let in tehtate najmanj 50 kilogramov.
Ženske lahko dajo kri vsake štiri mesece, moški pa vsake tri mesece.
Transfuzija krvi je varen način zdravljenja, saj je vsaka doza krvi testirana na povzročitelje zlatenice, aidsa in spolne bolezni sifilisa z namenom, da preprečimo možno okužbo bolnika z okuženo krvjo dajalca.
Krvodajalci pa tudi sami pripomorete k varni transfuziji z zdravim načinom življenja in odkritimi odgovori v vprašalniku pred samim odvzemom krvi.
Nasveti pred odvzemom krvi
Počutiti se morate zdravi!
Pred odvzemom lahko pojeste lahek nemasten obrok, npr. kruh z marmelado, čaj, sok ali kavo.
Postopek pred odvzemom krvi
Najprej se oglasite v sprejemni pisarni, kjer poveste svoje osebne podatke in prejmete list krvodajalca. Obiskati morate tudi laboratorij.
Iz kapljice krvi, ki vam jo vzamejo iz prsta, določijo orientacijsko krvno skupino in količino hemoglobina. Po tem vas še čaka izpolnjevanje vprašalnika, kjer boste natančno opredelili vaše zdravstveno stanje in način življenja.
Na podlagi laboratorijskih izvidov, vsebine odgovorov v vprašalniku in zdravniškega pregleda, vam svetujejo ali odsvetujejo odvzem krvi.
Kako poteka odvzem krvi?
V prostoru za odvzem krvi se uležete v udoben stol. Medicinska sestra vam skrbno očisti predel na koži, kjer vas zbode z iglo. Lahko rečemo, da odvzem krvi ni v toliki meri neprijeten, da ne bi vsako leto na svetu dalo kri okoli 80 milijonov ljudi.
Kri se zbira v zaprt sistem plastičnih vrečk, ki kasneje omogočajo predelavo. Ves material, ki se pri odvzemu uporablja je sterilen in za enkratno uporabo, zato pri odvzemu krvi ni možnosti okužbe dajalca.
Krvodajalec običajno da 450 ml krvi, kar predstavlja največ 13% celotnega volumna krvi.
Ta količina je v skladu s svetovnimi standardi in ne ogroža krvodajalčevega zdravja, oziroma njegovega počutja, omogoča pa tudi nadalno predelavo krvi na komponente tako, da lahko en krvodajalec pomaga več bolnikom hkrati.
Sam odvzem traja približno 5-10 minut ob stalni prisotnosti in nadzoru medicinske sestre.
Nasveti po odvzemu krvi
Mesto vboda vam tesno povijejo, da preprečijo podkožno krvavitev. Povoj na roki obdržite vsaj dve uri.
Po odvzemu vam v jedilnici postrežemo s prigrizkom in osvežilnimi pijačami.
Priporočamo vam, da čez dan zaužijete čim več tekočine.
Odvzeta kri predstavlja le del rezerve krvi, ki jo imajo zdravi ljudje in večina ljudi se dobro in hitro prilagodi na trenutno zmanjšanje volumna krvi.
Izjemoma se lahko nekateri krvodajalci ob ali po odvzemu krvi slabo počutijo. Vse slabosti so le kratkotrajnega značaja in ne vplivajo na zdravstveno stanje krvodajalca. Pomemben je le individualni čas prilagoditve na odvzem krvi.
